Kronika Gutenbergerjevega mlina

 
Gutenbergerjev mlin z elektrarno, stanovanjska hiša in trgovski lokal, Mežica, leta 1933.
Izsek iz tehničnega poročila
 
 

Ludvik Gutenberger (1876-1914)

Rodil se je na Viču pri Dravogradu. Za trgovski poklic se je izučil v Dravogradu in Guštanju. Z materjo se je naselil v Žitari vasi, kjer je odprl manjšo trgovino z mešanim blagom. Mežiški rudarji so ga poznali kot dobrega in poštenega trgovca, zato ga je njihova delegacija zaprosila, da se preseli v Mežico, kamor je z materjo in polsestrama prišel leta 1898. Tu je vodil gostilno in trgovino, v kateri so, poleg domačinov, kupovali tudi prebivalci okoliških krajev - Podpece, Žerjava, Lokovice, Šent Danjela, Leš itd. Preko Javorja in Črne so prihajali ljudje iz Štajerske na sejem v Pliberk, križem so gonili in menjavali živino ter ob vrnitvi kupovali blago v Mežici. Leta 1903 se je Ludvik Gutenberger poročil z Marijo Premru, sestro mežiškega župnika. Hišo s stanovanjem, trgovskim lokalom in skladiščem je zgradil leta 1906, leta 1911 pa je zaključil še gradnjo mlina z vgrajeno malo elektrarno. Zaradi preobremenjenosti je spomladi leta 1914 težko zbolel in oktobra istega leta umrl.
 

Marija Gutenberger, roj. Premru (1877-1920)

Rojena je bila v trdni kmečki družini Premru v Vrhpolju pri Vipavi. Ko je njen starejši brat Franc zaključil šolanje v celovškem semenišču, so ga postavili za provizorja v Velikovec. Nemško govorno in življenjsko okolje mu je bilo tuje, zato je povabil sestro, da pride živet k njemu. Poskrbel je tudi za njeno dodatno izobrazbo. V Celovcu je hodila k pouku nemškega jezika ter belega šivanja, po vrnitvi v Velikovec pa se je v hotelu Afuent izpopolnila v kuhanju. Ko je brat Franc Premru postal župnik mežiške fare, je z njim v Mežico prišla tudi Marija. V zakonu z Ludvikom Gutenbergerjem so se jima rodili trije otroci: hčerka Pavlika, ki je kmalu umrla, hčerka Marija (Majda) in sin Josip (Pepi). Po smrti moža je prevzela vodenje trgovine, mlina in elektrarne ter skrbela za devetletno hčerko in petletnega sina. Gospodarila je v težkih časih prve svetovne vojne in razpada Avstro-Ogrske monarhije leta 1918. Zbolela je za črnimi kozami in umrla v času, ko sta bila oba otroka še mladoletna.
 

Marija (Majda) Gutenberger, por. Galob (1905-2001)

Šolala se je na državni meščanski šoli v Celovcu in nato na Uršulinski meščanski šoli v Ljubljani. Po materini smrti leta 1920 je na zahtevo sodno določenih varuhov šolanje prekinila in se vrnila domov, kjer se je vključila v poslovanje družinskega podjetja. Leta 1923 se je poročila z učiteljem Rudolfom Galobom. Kljub trem otrokom in družinskim obveznostim je, ob podpori moža, še naprej skrbela za poslovanje Gutenbergerjevega podjetja. Po bratovi smrti je prevzela družinsko dejavnost – mlin in elektrarno, trgovino pa sta z bratom ukinila že prej. Mož ji je pomagal predvsem pri tehničnem upravljanju elektrarne in mlina. Gutenbergerjev mlin so leta 1948 uvrstili na seznam podjetij republiškega pomena in ga nacionalizirali. Neupravičenost takšnega ravnanja sta z možem v pravnih postopkih sicer dokazala, vendar je bilo podjetje v vmesnem času likvidirano, zato premoženje ni bilo vrnjeno nekdanji lastnici temveč je bilo preneseno v last krajevnega ljudskega odbora. S tem ji je bila odvzeta služba, pokojnina in družinska dediščina. Stavbo nekdanjega mlina so ji vrnili v last in posest na osnovi zahteve za denacionalizacijo, ki je bila zaključena leta 1996.
 

Josip (Pepi) Gutenberger (1909-1940)

Osnovno šolo je obiskoval v Mežici. Šolanje je nadaljeval na Državni deški meščanski šoli in Trgovski nadaljevalni šoli v Slovenski Bistrici, kjer je v trgovini F. Stiger & sin opravil tudi učno dobo. Po pridobitvi trgovske kvalifikacije in opravljenem zaključnem izpitu na Državni deški meščanski šoli v Slovenj Gradcu se je leta 1926 vrnil v Mežico, kjer je leta 1931, ko je postal polnoleten, prevzel upravljanje mlina in elektrarne. Bil je član prednjaškega zbora Sokola Mežica in član OP koroškega okrožja mariborske sokolske župe. Aktivno se je ukvarjal s športom, bil je smučar, planinec in pohodnik. Umrl je v prometni nesreči, star komaj 31 let.

 

Na fotografiji Josip na levi, s sestro Majdo.